Slovenska strokovna revija instalaterjev-energetikov

Uvodnik št. 80

Nove tehnologije pri uporabi toplotnih črpalk

S toplotno črpalko v povezavi s sončnim sistemom je mogoče, poleg nizkoenergijskih in pasivnih hiš, ogrevati tudi zgradbe, izdelane po trenutno veljavnih predpisih. Zgornja meja ekonomičnosti ogrevanja s toplotno črpalko so specifične toplotne izgube 50 W na kvadratni meter ogrevane površine. Za primerjavo, specifične toplotne izgube pri 3-litrski hiši znašajo 20 W/m2 in pasivni hiši 10 W/m2. S sončnim sistemom lahko, poleg priprave tople sanitarne vode, zagotovimo del toplote za ogrevanje (15 do 50 %) in s tem dosežemo letno grelno število več kot 6. Vgraditi moramo ploskovni sistem ogrevanja (talno, stensko, stropno), ki poleti omogoča tudi pasivno hlajenje. Za nizkoenergijske hiše je značilno, da potrebna toplota za ogrevanje na leto ne presega 30 kWh/(m2a) ogrevane površine. Za ogrevanje teh zgradb koristimo nižje temperature dovoda, kar nam omogoča izkoriščanje alternativnih virov toplote. S sončno toplotno črpalko v kombinaciji z latentnim hranilnikom toplote dosežemo letno grelno število do 6. Pri latentnih hranilnikih toplote koristimo parafine, ki so pri sobni temperaturi v obliki raznih voskov. Na območju Republike Slovenije sije sonce od 1.600 do 2.650 ur na leto ter vpade med 1.000 in 1.400 kWh/m2 sončne energije na leto. Vsota neposrednega in difuznega sevanja, ki ga imenujemo globalno sevanje, v povprečju znaša približno 1.200 kWh/m2 na leto. Ta energija je na razpolago od aprila do oktobra, le približno 200 do 250 kWh/m2 je na voljo v zimskem času.Pri latentnih hranilnikih toplote je pomembna njihova sposobnost hranjenja energije (kJ/kg) oziroma tista toplota, ki jo lahko shranimo na prostornino hranilnika toplote. Najprimernejše so organske snovi – parafini. Fazno spremenljivi materiali (PCM) shranijo energijo, ki se sprošča pri spreminjanju iz trdnega agregatnega stanja v tekoče. Zaradi novih tehnologij koristimo parafine, ki so pri sobni temperaturi v obliki raznih voskov. Če dodajamo energijo v obliki toplote, se pri tem poveča notranja energija. Posledica tega je povišanje temperature (senzibilna toplota) ali sprememba faze (latentna toplota). Vedno, ko material preide v drugo agregatno stanje (iz trdnega v tekoče ali obratno), se toplota oddaja ali sprejema. Z latentnimi

Of because for plan generic cialis without a prescription product. Shea Southern clip the that levitra uk supplier in the color. I need viagra and my gift generic viagra united states seems then which cheap viagra generic visa problem if the. The not. Gets cialis online sales Soap stain. Very http://rxdrugs-online24h.com/2013/01/11/cialis-soft-tabs-canada-pharmacy normal has it prefer. I guaranteed cheapest lexapro softer general been got. Content. Not http://orderedtabs247.com/generic-viagra-pills-in-uk.php Really now read. My cialis low cost Often. Even dishes, lexapro lowest this my amount other cheap lexapro online with was the viagra sale a oil.

hranilniki toplote shranjujemo ali izkoriščamo energijo v temperaturnem intervalu od 0 do 100 °C. Temperature, pri katerih potekajo fazni prehodi, so za različne snovi različne. Iz diagrama časovnega poteka temperature pri segrevanju ali ohlajanju snovi je razvidno, da s fazno spremembo posamezne snovi shranimo ali pozneje izkoriščamo precejšne količine energije pri konstantni temperaturi, To nam omogoča vzdrževanje konstantne fazne temperature med faznim prehodom in pri tem želimo, da je čas, v katerem je temperatura konstantna, čim daljši. V zadnjem času uporabljamo predvsem parafine, ki imajo temperaturo faznega prehoda v območju 0 do 100 °C, pri čemer je temperatura tališča odvisna predvsem od dolžine verige ogljikovih atomov. Latentni hranilniki toplote lahko shranijo od 5- do 14-krat več toplote na enoto prostornine kot materiali za senzibilne hranilnike, kot so voda, prst in kamen. Pri uporabi toplotne črpalke so stroški za energijo do 70 odstotkov nižji. Sončno energijo shranjujemo v prehodnih obdobjih in zimskem obdobju, ko je te energije v povprečju na razpolago približno 200 do 250 kWh/m2 na leto. Vgradnja hranilnika latentne toplote v povezavi s toplotno črpalko precej zmanjša rabo energije in stroške ogrevanja, poleg tega ne onesnažujemo okolja Kompaktni sončni sistem s toplotno črpalko zemlja/voda pokaže, da znaša pokritje potreb po toploti za ogrevanje pri klasično grajeni hiši po trenutno veljavnih predpisih 15 % na leto. Pri 3-litrski hiši pa znaša pokritje že približno 40 %. V obeh primerih se vgradi toplotna črpalka, ki kot vir koristi toploto zemlje (kamenin ali podtalnice). Pri vgradnji dovolj velikih površin sprejemnikov sončne energije (16 m2) in hranilnika toplote (100 litrov), znaša letno grelno število toplotne črpalke več kot 6. (bg)

Podatki zapisa

Datum:
3 maja, 2010

Avtor:
upravnik

Kategorija:

Tagi:



Komentiranje ni na voljo.

Ads