Slovenska strokovna revija instalaterjev-energetikov

Na sejmu MOS o pametnem ogrevanju za trajnostno prihodnost

Nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN) bo zastavil konkretne cilje za leto 2030 in smernice za 2040. Njegov osnovni namen je sicer povečati energetsko učinkovitost, hkrati pa dokument obravnava tudi območje ogrevanja, ki je eden on najpomembnejših energetskih stebrov s toplotnimi črpalkami na čelu. Je pa vsak dokument (poleg NEPN še akcijski načrt za energetsko učinkovitost ter sam Energetski koncept Slovenije) del mozaika, ki tvori energetsko strategijo države, je na včerajšnjem dogodku z naslovom ‘Pametno ogrevanje za trajnostno prihodnost’, ki sta ga v okviru 52. sejma MOS v Celju organizirala Montel Energetika.NET in podjetje Kronoterm, uvodoma povedal mag. Erik Potočar z Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo. Napovedal je tudi podrobnejšo strategijo za področje ogrevanja in hlajenja, ki pa bo sprejeta po sprejetju NEPN. – Na Eko skladu pričakujejo nadaljnjo intenzivno rast investicij v toplotne črpalke.

Direktorica Eko sklada mag. Mojca Vendramin je nadalje povedala, da je Eko sklad samo v letu 2018 za projekte energetske učinkovitosti namenil okoli 60 milijonov evrov, po novem pa ponujajo tudi nepovratna sredstva za podjetja in konkretno za ukrepe v poslovnih stavbah. Vendraminova, ki pričakuje samo še naraščanje zanimanja za podpore Eko sklada, je pojasnila tudi, da Eko sklad zagotavlja subvencije za občane iz prispevka za energetsko učinkovitost in iz podnebnega sklada. Ocenila je tudi, da bo v prihodnje še naraščalo tudi povpraševanje po spodbudah za konkretno toplotne črpalke, in sicer se utegne zgoditi, da bo z današnjih približno 5.000 subvencioniranih toplotnih črpalk letno Eko sklad prihodnje leto podprl investicije v že okoli 7.000 toplotnih črpalk. Je pa pri tem izpostavila tudi pomen zasledovanja visokih standardov za kakovost teh črpalk, zato ima Eko sklad na svoji (novi) spletni strani objavljen tudi seznam naprav, ki so upravičene do njihovih spodbud.

Mag. Erik Potočar, Direktorat za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada,prof. dr. Alojz Poredoš, predsednik Združenja za energetiko, dr. Dean Besednjak, namestnik direktorja družbe Kronoterm, Marko Štrigl, namestnik direktorja družbe ECE

Za ‘pametno ogrevanje’ ključni pametno načrtovanje, pametna izvedba in pametna raba

Prof. dr. Alojz Poredoš, predsednik Slovenskega združenje za energetiko, je tako strategija na področju ogrevanja ocenil kot ustrezno, a opozoril, da nas to ne sme uspavati. Izpostavil pa  je problematiko  subvencioniranja kurilnih naprav na lesno biomaso, saj da je težko nadzorovati veliko razpršenost kurišč, ki lahko uporabljajo neustrezne surovine, to pa lahko vodi k povečanju škodljivih emisij. Prof. Poredoš je poudaril tudi, da bomo do zares ‘pametnega ogrevanja’ prišli šele, ko bo to vključevalo tudi pametno načrtovanje, pametno izvedbo in pametno rabo. Na nujno interobilnost naprav pa je opozoril tudi prof. dr. Peter Novak s Fakultete za strojništvo Univerze v Novem mestu.

Mag. Erik Potočar, Direktorat za energijo, Ministrstvo za infrastrukturo, mag. Mojca Vendramin, direktorica Eko sklada,prof. dr. Alojz Poredoš, predsednik Združenja za energetiko, dr. Dean Besednjak, namestnik direktorja družbe Kronoterm, Marko Štrigl, namestnik direktorja družbe ECE

Namestnik direktorja družbe ECE mag. Marko Štrigl, je namreč opozoril, da je tudi zaradi povečane rabe toplotnih črpalk prišlo do občutnega povečanja rabe električne energije in da ne bi ogrozili oskrbe s slednjo, bodo potrebne investicije v omrežje, ki si bodo morale slediti prej kot je bilo to doslej, ko smo imeli večje investicije v omrežjih na 30 ali celo 40 let. »Druga zadeva je napovedovanje električne energije, pri čemer moramo dobavitelji električne energije predvideti porabo za vse naše stranke. Če denimo napovemo, da bo stranka porabila 100 enot energije, porabi pa 102 enoti, moramo za ti dve dodatni enoti plačati dvakrat večjo ceno energije,« je ponazoril in dodal, da se morajo zato dobavitelji energije zelo aktivno prilagajati novim razmeram. »V prihodnosti bomo skušali vplivati na odjemalce tako, da ne bi uporabljali toplotnih črpalk v času največje konične porabe, a zaenkrat je prihranek energije, ki ga lahko s tem odjemalec doseže, še premajhen, da bi se bil (odjemalec) pripravljen odpovedati ogrevanju v določenem trenutku.«

Ko toplotna črpalka postane virtualna elektrarna

Namestnik direktorja družbe Kronoterm dr. Dean Besednjak je pri tem omenil, da omenjeno podjetje tako, denimo, že sodeluje v projektu ‘Aktivni odjemalec’, v okviru katerega bodo v sistem vključili dvajset odjemalcev, ki bodo dovolili nadzorovanje delovanja njihovih toplotnih črpalk. »Še vedno pa nam manjka zakonska podlaga, kako celovito vključiti tovrstne odjemalce v energetski sistem,« je opomnil in pojasnil, da tako lahko toplotna črpalka deluje tudi kot virtualna elektrarna. Besednjak je povedal tudi, da bi morala subvencijska shema EKO Sklada ločevati in spodbujati vgradnjo toplotnih črpalk, ki so energetsko učinkovitejše in emitirajo manj hrupa kot povprečne. V nasprotnem lahko ozko in nekritično usmerjene subvencije v obnovljive vire po eni strani prispevajo k energijskim prihrankom,po drugi strani pa povečajo emisije trdih delcev in hrupa v okolje. Poudaril je še, da so v družbi Kronoterm problematiko manjšega ogljičnega odtisa, boljše energijske učinkovitosti in manjše emisije hrupa v okolico uspešno naslovili z razvojem nove generacije toplotnih črpalk Adapt.

V razpravi so sodelovali tudi direktorji treh lokalnih energetskih agencij (LEA), pri čemer sta mag. Anton Pogačnik iz LEA Gorenjska in Boštjan Krajnc iz agencije Kssena opozorila na nujen večplasten pristop pri načrtovanju ogrevalnih sistemov, ki morajo biti ustrezni glede na danosti posamezne mikrolokacije. Na same odločitve uporabnikov pa ključno vplivata cena posamezne rešitve in seveda raven bivalnega ugodja, sta poročala o ugotovitvah ‘s terena’. Janez Petek iz LEA Ptuj je opozoril tudi na nujnost ukrepanja na področju energetske revščine, pri čemer si ne predstavlja, da bi ljudem na socialno šibkejših območjih odtegnili možnost kurjenja na lesno biomaso.    Da imamo v Sloveniji dovolj znanja, sta se nadalje strinjala tako Peter Novak kot Marko Umberger iz Slovenskega društva za sončno energijo, ki je za konec poudaril še, da moramo biti pri snovanju energetske strategije – k čimprejšnji pripravi slednje je pozval tudi Janez Petek – predvsem realni.

Podatki zapisa

Datum:
september 19th, 2019

Avtor:
Energetik

Kategorija:

Tagi:



Komentiranje ni na voljo.

Ads