Slovenska strokovna revija instalaterjev-energetikov

GBC Slovenija na strokovnem srečanju o BIM – informacijskem modeliranju zgradb

Informacijsko modeliranje zgradb, kot pri nas imenujemo tehnologijo BIM (Building Information Modeling), načrtovalcem ob upoštevanju trajnostnih kriterijev služi kot digitalno orodje pri arhitekturni zasnovi in projektiranju objektov ter njihovi umestitvi v prostor. Z njim načrtovalci izdelujejo in upravljajo digitalne modele, s pomočjo katerih je mogoče oblikovati, graditi in vzdrževati objekte skozi njihov celoten življenjski cikel. Kakšno je pri nas stanje glede rabe oziroma kako je uveljavljena praksa modeliranja arhitekture zgradb z BIM tehnologijo, je konec maja preverjalo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo – GBC Slovenija (Green Building Council Slovenia), ki je v prostorih družbe Xella v Kisovcu gostilo slovenske arhitekte in projektante ter skupaj s  predavatelji ob predstavitvi posameznih primerov ugotavljalo perspektive in potencial za nadaljnji razvoj BIM-a v slovenskem prostoru.   

Na srečanju je udeležence s predstavitvijo GBC Slovenija in pomena trajnostne gradnje uvodoma pozdravil predsednik UO združenja Iztok Kamenski, ki je izpostavil kriterije in smernice, ki jim sledijo v združenju, pri tem pa spodbujajo rabo tistih materialov, ki omogočajo kakovostno gradnjo oziroma vzdrževanje in upoštevajo celotni življenjski cikel zgradb, vključno z recikliranjem materialov po njihovi izrabi (reducing, reusing, recycling). Ob racionalni rabi naravnih in obnovljivih virov energije pozornost GBC Slovenija usmerja tudi v energetsko učinkovitost stavb ter v povečanje kakovosti udobja bivanja. Pomembno vlogo v teh procesih imajo arhitekti in projektanti, ki pripravijo celotno zasnovo zgradb ter načrtujejo vse detajle gradnje, pa tudi tisti proizvajalci gradbenih materialov, ki na trgu s svojimi izdelki ponujajo tehnološko dovršene in inovativne rešitve za potrebe trajnostne gradnje.

Procese upravljanja informacij o samih zgradbah arhitektom in projektantom omogoča tehnologija BIM s pomočjo digitalnega 3D modela, ki zajema vse potrebne informacije o sami stavbi in njenih gradnikih. Načrtovalci tako lahko preverjajo sestavo konstrukcijskih sklopov ter orientacije in umestitev objekta v okolje, izdelujejo energetske analize in koristijo možnosti izdelave simulacij, optimizacij in vizualizacij objekta. Prehod na BIM tehnologijo, ki zahteva potrebno podporno programsko opremo z uveljavljenimi programi, kot so Revit, ArchiCAD, Allplan in ACAD-BAU, tako predstavlja pomembno konkurenčno prednost za naprednejše načrtovalce objektov, saj jim omogoča upravljanje projektnih informacij, izdelavo urnika vodenja projekta, cenovno primerjavo gradbenih materialov različnih ponudnikov, s tem pa tudi časovno bistveno hitrejšo izvedbo večjih projektov. Modeliranje zgradb s tehnologijo BIM ne nazadnje  pomeni tudi vzpostavitev priročne podatkovne baze o objektu, ki jo potrebujeta lastnik in vzdrževalec – torej načrte objekta, navodila za uporabo in vzdrževanje, fotografije, povezave do proizvajalcev in njihove kontakte, ki so tu shranjeni na enem mestu.

Svoje izkušnje in razmišljanja so na dogodku z udeleženci delili Andreas Radischewski, specialist za digitalne rešitve v Skupini Xella, dr. Robert Klinc iz Katedre za gradbeno informatiko na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo UL, Gorazd Rajh iz podjetja Pilon, Boštjan Štravs iz podjetja JUB, Domen Ivanšek iz družbe Knauf Insulationin za podjetje Wienerbergerzagrebški arhitekt Gianmarco Ćurčić Baldini. Program je na strokovnem posvetu povezoval Miloš Kmetič iz družbe Xella.  Več podrobnejših informacij o predavanjih je na voljo na www.gbc-slovenia.si.

Podatki zapisa

Datum:
junij 3rd, 2019

Avtor:
Energetik

Kategorija:

Tagi:
,



Komentiranje ni na voljo.

Ads