Termo-tehnika Braslovče, 6. novembra 2013 Na povabilo podjetja Termo-tehnika iz Braslovč smo se dne 6. 11. 2013 udeležili okrogle mize z naslovom: »Uporaba toplotnih črpalk za ogrevanje javnih zgradb«, katero je organiziralo omenjeno podjetje v okviru predaje toplotne črpalke za ogrevanje OŠ Braslovče. Do sedaj so v šoli uporabljali sistem ogrevanja na kurilno olje – v eni kurilni sezoni so tako porabili 50.000 litrov kurilnega olja. Z novim sistem ogrevanja in segrevanja sanitarne vode s toplotno črpalko zemlja/voda in zemeljskimi sondami se bodo stroški ogrevanja predvidoma zmanjšali kar za 70 %. Ocenjujejo, da se bo 230.700
EUR vredna investicija odplačala v petih letih s prihranki pri ogrevanju. Občina Braslovče in podjetje Termo-tehnika sta izvedla naložbo v okviru javno – zasebnega partnerstva. Vsekakor pa bo nov sistem ogrevanja med drugim bistveno zmanjšal onesnaževanje okolja. Okroglo mizo je vodil docent dr. Henrik Gjerkeš, s Centra za bivalno okolje, gradbeno fiziko in energijo pri Gradbenem inštitutu ZRMK in Univerze v Novi Gorici. Direktor Termo – tehnike, g. Bogdan Kronovšek je v uvodnem delu prijazno pozdravil navzoče in izrazil posebno veselje, da je prišla pobuda s strani občine, kako bi pocenili ogrevanje na OŠ, brez večjih posegov v gradbeni objekt. Med drugim je poudaril, da so imeli komaj 2 do 3 mesece časa za izvedbo projekta. Več kot 20 zemeljskih sond so vgradili v globino 100 m. Z vgradnjo toplotne črpalke v kotlovnico pa so zagotovili ogrevanje sanitarne vode na 65 °C. S prehodom n novi sistem ogrevanja bodo znižali tudi izpuste CO2 za 40 %. Prepričani so, da bo še več takšnih projektov. Vodja projekta g. Edo Bahč je posebno pozornost namenil pomenu pravilne izbire toplotne črpalke, glede na lokacijo in lego posameznega objekta. Čeprav je investicija v toplotno črpalko zemlja/voda dražja od vgradnje toplotne črpalke zrak/voda, je pa za OŠ Braslovče najustreznejša, saj znaša temperatura zemlje 12 do 13 °C tako, da se uporablja toplotna črpalka v zimskem času za ogrevanje, poleti pa za hlajenje objekta. Na ta način bi morali sanirati prav vse javne ustanove, s čimer bi dosegli velike prihranke, odprla pa bi se tudi nova delovna mesta. Mag. Vesna Črnilogar iz Eko sklada je opozorila, da bo v naslednjem letu razpisano manj nepovratnih sredstev za javni sektor. Matjaž Malovrh, svetovalec Ensvet pa je poudaril, da investicije pri posameznih projektih največ dajejo prevelik poudarek ekonomskemu vidiku, pri tem pa zanemarjajo okoljski vidik. Sicer pa je sedanji naval uporabnikov na koriščenje lesne biomase ekonomsko upravičen, a slabo izpeljan. Pri prenovi ogrevalnih sistemov neustrezno dograjujejo obstoječe kotle z nizkim izkoristkom in visokim izpustom dimnih plinov. Zavedati se moramo dejstva, da pri javnih objektih ni najugodnejši izvajalec tudi najustreznejši. Meni, da bi bile bivalentne toplotne črpalke najučinkovitejše v kombinaciji s sistemom na plin ali biomaso, nikakor pa ne na elektriko. G. Malovrh je izrazi posebno veselje, da imamo slovenskega proizvajalca toplotnih črpalk, torej domače znanje, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Dr. Janko Remec s fakultete za strojništvo pa je dejal, da je treba zmanjšati porabo energije. Vsak sistem je dober, če je dobro zastavljen. Razvoj gre v smeri uporabe toplotne črpalke, saj bomo tako zmanjšali izpuste CO2 in onesnaževanje okolja. Župan občine Braslovče g. Branimir Strojanšek se je zahvalil podjetju Termo – tehnika za dobro sodelovanje v okviru javno – zasebnega partnerstva in dejal, da je ponosen na to investicijo. Sledila je svečana predaja in vklop sistema ogrevanja objekta osnovne šole s toplotno črpalko, katerega je simbolično izvedla ravnateljica šole, ga. Andreja Zupan. V zaključnem delu smo si najprej ogledali še kotlovnico in vrtine, kjer so vkopane zemeljske sonde, zatem pa je ob pogostitvi stekla živahna diskusija. Ne nazadnje bi se zahvalili za povabilo z željo, da se še kdaj srečamo ob podobnih dogodkih. Našemu oglaševalcu Termo – tehniki pa želimo tudi v bodoče obilo uspeha pri razvoju, proizvodnji in plasmanu toplotnih črpalk na domačem tržišču, kakor tudi izven meja. Olga Poslek [slider source=”media: 2855,2856,2857,2858,2859,2860,2861,2862,2863,2864″ width=”500″ height=”360″ title=”no” pages=”no”]