O tovarni Geberit proizvodnja d.o.o.
Začetek podjetja Geberit proizvodnja sega v leto 1960, ko je bilo v Mariboru ustanovljeno podjetje Metalplast, ki se je pet let kasneje preselilo v Ruše, leta 1997 pa se je pridružilo Geberitu. Že leta 1971 so izdelali prvi brizgan plastični splakovalnik.
maj 2012 – nakup zemljišča
2013 – pričetek gradnje
2015 – dokončna selitev na novo lokacijo
Proizvodnja: 8.400 m2,
Pisarne: 1.000 m2,
Logistika: 2.500 m2,
Skladišče: 2.500 m2,
Podpora: 1.000 m2,
Prostori tovarne v Rušah v Sloveniji že zdaj veljajo za model za ekološko proizvodnjo. Nova proizvodna lokacija družbe Geberit je popoln primer ekološkega in gospodarsko trajnostnega načrtovanja in izvedbe tovarniških prostorov. Ena izmed posebnosti lokacije je tudi njena napredna energetska zasnova. Ta med drugim vključuje izrabo vse odpadne toplote iz industrijskih procesov, objekt ne uporablja fosilnih goriv, temveč izključno obnovljive vire energije. Za hlajenje se uporablja podzemna voda na lokaciji, zbrana deževnica pa za sanitarije in zalivanje okolice.
Pri načrtovanju novega objekta je ekipa družbe Geberit interdisciplinarno preučila celoten proces proizvodnje in pri načrtovanju upoštevala posebnosti pokrajine. Edinstvena zasnova objekta omogoča razširitev proizvodnih prostorov za 7.000 m2, ko bo to potrebno. Objekt odlikujejo najsodobnejši dizajn, okolju prijazni materiali in izjemna energetska zasnova.
Naložbo v nove proizvodne prostore v vrednosti 17 milijonov evrov je podjetju omogočil lastnik, Skupina Geberit, vodilni proizvajalce sanitarne tehnologije v Evropi. Pogoji za delo v novi tovarni so boljši kot na stari lokaciji na Smolniku, kjer je delo potekalo v več ločenih objektih, manjši pa je tudi vpliv na okolje.
Geberit proizvodnja, ki je v 100-odstotni lasti Skupine Geberit, je v minulih petih letih vseskozi povečevala prihodke in tudi poslovala z dobičkom. Tako so v preteklem letu njihovi celotni prihodki znašali nekaj več kot 32,2 milijona evrov, ob tem pa je podjetje ustvarilo dobiček v višini 5 milijonov evrov.
Pomen za lokalno skupnost
To podjetje z več kot petdesetletno zgodovino je zelo pomembno tudi za lokalno okolje, saj večina okrog 230 zaposlenih prihaja z območja Ruš, Selnice ob Dravi in Lovrenca na Pohorju.
Uroš Štanc, nekdanji župan Občine Ruše: »Družba Geberit je eden najpomembnejših delodajalcev v Rušah in okolici in partner, na katerega se lahko vedno zanesemo.«
Andrej Ketiš, orodjar in predsednik delavskega predstavništva v družbi Geberit Ruše: »Novi obrat je še povečal varnost naših delovnih mest v prihodnosti.«
Matjaž Lesjak, direktor proizvodnega obrata družbe Geberit v Rušah: »Z združitvijo optimalne izolacije, obilja podzemne vode in najsodobnejše infrastrukture lahko zadostimo ogrevalnim zahtevam novega obrata in se tako povsem izognemo uporabi fosilnih goriv.«
Proizvodnja in logistika – premišljeno in zeleno
V Geberit proizvodnji v Rušah izdelujejo predvsem nadometne splakovalnike (kotličke), odtočne in dotočne ventile itd., proizvajajo pa tudi nekaj izdelkov, ki jih nikjer drugje, čeprav ima Geberit 41 predstavništev. V Rušah med drugim na leto izdelajo okrog pol milijona nadometnih splakovalnikov.
Produktni asortiman:
O Skupini Geberit
Skupina Geberit, ki deluje po vsem svetu, je vodilna na evropskem trgu za sanitarne izdelke. Geberit je integrirana skupina in je prisotna na lokalnih trgih v večini evropskih držav. Na ta način lahko nudi edinstveno dodano vrednost tako na področju sanitarne tehnike kot kopalniške keramike. Proizvodne zmogljivosti obsegajo 35 proizvodnih obratov, od tega 6 v čezmorskih državah. Sedež skupine je v kraju Rapperswil-Jona v Švici. Geberit z več kot 12.000 zaposlenimi v več kot 40 državah dosega neto promet v višini 2,6 milijarde CHF. Delnice Geberita kotirajo na švicarski borzi SIX Swiss Exchange. Od leta 2012 so Geberitovi vrednostni papirji del indeksa SMI (Swiss Market Index).
Izdelki Geberit so vedno zasnovani z mislijo na funkcionalnost, trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, kakovost ter visoko tehnološko in estetsko dovršenost. Geberit redno sodeluje s svetovno priznanimi oblikovalci, kot sta Daniel Irányi in Christoph Behling. Za izdelke, kot sta splakovalnik Monolith, pršna kanaleta CleanLine in aktivirne tipke Sigma je Geberit prejel številne nagrade za dizajn, med drugim Red Dot, Design Plus Award in iF DESIGN AWARD.
V letu 2016 sta kar dva izdelka prejela prestižno nagrado iF DESIGN AWARD. Pisoar Preda je žirijo navdušil z elegantno obliko, a tudi izjemno geometrijsko zasnovo, ki omogoča učinkovito splakovanje s samo 0,5 litra vode. Geberit AquaClean Mera je nova generacija WC školjke s tušem, ki ima pametno tehnologijo diskretno skrito za vrhunskim dizajnom in je zato skoraj nevidna.
Trajnostno naravnanost Geberit uresničuje globalno in lokalno
Geberit je podjetje, ki ga odlikuje kakovost, inovativnost in trajnostna naravnanost na vseh ravneh, tako pri proizvodnji in logistiki kot pri potrošnji. Geberit je v letu 2011 radikalno prestrukturiral logistiko na ravni skupine in od takrat pomembno zmanjšal število prevoženih kilometrov in izpustov emisij v ozračje pri prevozu svojih izdelkov po Evropi. Od vseh sprejetih ukrepov je bil največja pridobitev novi logistični center v srcu Evrope, v nemškem Pfullendorfu. Ta centralno organizirana distribucija se tudi danes ves čas optimizira in dopolnjuje z ukrepi, katerih cilj je okolju prijazna logistika. Tovornjaki z mega prikolicami, ki vozijo tovor med logističnim centrom v Pfullendorfu in tovarnama v mestu Rapperswil-Jona v Švici in Pottenbrunnu v Avstriji, so zares primer dobre prakse optimizacije logistike. Da bi bila dostava pošiljk čim bolj učinkovita in bi pustila čim manjši ogljični odtis, Geberit uporablja tovornjake z mega prikolicami, ki sprejmejo kar 50 odstotkov več tovora, kar je velik korak k zmanjšanju izpustov CO2 v ozračje. Geberitov sofisticiran sistem upravljanja transporta se je izkazal za učinkovitega tako na poslovni ravni kot pri kazalnikih skrbi za okolje. Geberit je zato leta 2011 prejel tudi nagrado za logistiko Nemškega logističnega združenja (BVL).
V letu 2013 je Geberit iz logističnega centra v Pfullendorfu preko 7000 kupcem v več kot 100 državah dostavil preko 2,4 milijona izdelkov, kar pomeni, da je prepeljal preko 123 tisoč ton tovora. Ob tem so zaradi uporabe tovornjakov z mega prikolicami in optimizacijo logistike opravili 414 poti oziroma 126 tisoč kilometrov manj kot pred optimizacijo. Zato so porabili tudi 37.500 litrov manj goriva in v ozračje izpustili 155 ton manj CO2. Pri tem je njihov povprečni čas za dostavo po Evropi 3,2 dni.
WELL – nalepka, ki razkriva učinkovitost porabe vode
Tako v javni kot v zasebni uporabi se lahko z uporabo moderne sanitarne tehnike privarčuje veliko vode. Težko pa je oceniti ekonomičnost izdelka samo na prvi pogled, zato je potrošnikom za orientacijo na voljo nalepka WELL, s katero proizvajalci označujejo vse več izdelkov. Klasifikacijski sistem WELL (kar je kratica za Water Efficiency Label) temelji na podobnem sistemu, kot je že uveljavljeni sistem za identifikacijo energetske učinkovitosti motornih vozil in električnih aparatov. Razvila ga je evropska krovna organizacija za proizvodnjo sanitarnih ventilov in mnogo znanih proizvajalcev, vključno z Geberitom, da uporabnikom lahko ponudijo točne informacije o učinkovitosti izdelka pri varčevanju z vodo. Poleg osrednje kategorije varčnosti z vodo se ocenjujejo še higiena, število programov za splakovanje (pri izdelkih za splakovanje WC-jev in pisoarjev) ali omejitev temperature in senzorsko vodenje (pri kopalniških armaturah). Geberit namerava po sistemu WELL ovrednotiti vse izdelke, ki jih prodaja na evropskih trgih. Tisti Geberitovi izdelki, ki so že ovrednoteni, pa dosegajo najvišje ocene.
Zgodovina in razvoj podjetja Geberit
1874
Caspar Melchior Albert Gebert (1850-1909) iz St. Gallenkappel, Švica, odpre svojo prvo vodovodarsko delavnico na trgu Engelplatz v stari mestni četrti v Rapperswillu v Švici. Ima dva sinova: Alberta Emila in Lea Geberta.
1897
Ob prelomu stoletja so naprave in izdelki za sanitarne inštalacije še precej primitivni. Te okoliščine botrujejo odločitvi, da brata Gebert, Albert Emil in Leo, odpreta lastno tovarno.
1905
Albert Emil Gebert izdela prvi splakovalnik s svinčeno notranjo oblogo pod blagovno znamko Phoenix. Narejen je bil iz lesa, v notranjosti oblečen v svinec, imel pa je tudi svinčen plovec in zaklop, ki sta služila kot sistem za sprostitev vode. Ta izdelek je osnova za kasnejšo rast podjetja. Leseni kotliček je tako predhodnik vseh Geberitovih splakovalnikov in s tem tudi večine splakovalnikov po svetu.
Kmalu brata začneta risati načrte za svojo lastno proizvodno halo, v kateri bodo našle svoje mesto delavnice, raztresene po vsem mestecu Rapperswill.
1912
Registriran je prvi patent za leseni splakovalnik Phoenix. Podjetje s tem zanesljivim splakovalnikom kmalu oskrbuje stranke po vsej Švici in sosednjih deželah.
1918
Proizvodni asortima se razširi tudi na sifone in zaporne ventile za kemično industrijo.
1929
Albert Emil Gebert odpre prvo lokacijo v tujini – maloprodajno skladišče.
1935
Prelomna točka za prihodnost podjetja je pričetek predelave plastičnih mas, v tistem času najnovejše tehnologije, za izdelavo nerjavečih delov za splakovalnike in cevi.
1952
Proizveden prvi plastični splakovalnik. S prodorom tega izdelka na tržišče je podjetje doživelo hitro rast.
1953
Geberit postane registrirana blagovna znamka in se od tega trenutka uporablja kot blagovna znamka in znak kakovosti za vse Geberitove izdelke.
Tretja generacija družine Gebert prevzame vodenje podjetja. Zahvaljujoč trudu mladih podjetnikov Geberit preraste v mednarodno korporacijo.
1964
Prvi podometni splakovalnik.
1972
Za proizvodnjo splakovalnikov se uporablja tehnologija pihanja plastike. Cisterna je narejena iz enega kosa, zato je zanesljivo vodotesna.
1977
Asortiman se močno razširi s pričetkom proizvodnje tuš WC-jev in vgradnih sistemov.
1991
V začetku devetdesetih se člani ustanovne družine umaknejo iz operativnega vodenja podjetja. Leta 1991 je pod vodstvom novega predsednika uprave, Günterja F. Kelma, razvita nova vodstvena struktura. Rezultat te poteze je organizacijska ločitev prodaje, proizvodnje in servisa. Vse raziskovalne in razvojne dejavnosti se centralizirajo v Joni, Švica.
Photo: Žiga Intihar