Dne 30. 5. 2013 je podjetje Weishaupt že 18. leto zapored organiziralo tradicionalni Dan Weishaupta. Okoli 80 udeležencev – projektantov, instalaterjev, upravljalcev kotlovnic, serviserjev, investitorjev, predstavnikov medijev, se nas je zbralo v Vitanju, v kulturnem središču evropskih vesoljskih tehnologij – KSEVT.
Henrik Dvoršak, direktor Weishaupt d.o.o.
V uvodnem delu nas je pozdravil direktor
podjetja Weishaupt, g. Henrik Dvoršak in se zahvalil, da smo se odzvali povabilu, še zlasti častnemu gostu prof. dr. Petru Novaku s soprogo. V nadaljevanju je direktor zelo nazorno orisal situacijo na področju energetike. Poudaril je, da proizvodnja energije narašča iz leta v leto. V podjetju ocenjujejo, da naj bi se do leta 2030 proizvodnja povečala za 30 %. Glavni globalni trendi v porabi energije se kažejo v porasti porabe plina, premoga, kjer prednjačita zlasti Indija in Kitajska in v porasti obnovljivih virov – OVE. Prihodnvarst varčevanja z energijo ni v uvajanju OVE, marveč v učinkovitosti izrabe energije. (Vir: Vaillant)
EU si je postavila ambiciozne cilje – do leta 2050 z
manjšati emisije toplogrednih plinov od 80 do 85 % glede na leto 1990. Z dosego tega cilja bi naj bistveno vplivali na klimatske spremembe in omejili segrevanje ozračja. Na voljo je 6 scenarijev, zavedati pa se je treba, da bo potreba po OVE naraščala, vendar je ključnega pomena varčna raba energije. Povečati bo potrebno investicije v energetskem sektorju, uporaba nekaterih fosilnih goriv pa se bo zmanjševala. Plin bo v prihodnje odigral pomembno vlogo in bo najprej nadomeščal premog in olje, v srednjeročnem obdobju pa bo pomagal zmanjšati izpuste toplogrednih plinov nekje do leta 2030 oziroma 2035, do leta 2050 pa bo imel izredno pomembno vlogo zlasti pri večjih proizvajalcih energije. Instalaterji imajo odločilno vlogo pri kupčevi izbiri energenta in s tem pomembno odgovornost do stanja energetike v državi. Strokovni mediji zaradi poslovnega vzroka večkrat povsem zanemarjajo svojo strokovno vlogo in s tem povzročijo veliko škodo na tržišču, oziroma v okolju.
In kje je tukaj Weishaupt?
Kondenzacijska tehnika in solarni sistemi imajo največjo prihodnost. Zavedati se moramo dejstva, da se poceni tehnologije izkažejo kot najdražje. Servis Weishaupt zagotavlja, da bodo naprave delovale tudi čez leta. Uspeh pri stranki je največkrat odvisen od hitrosti in prilagodljivosti. Pri Weishauptu je torej odgovor »zanesljivost«!!!
Prof. Dr. Peter Novak: Quo vadis slovenska energetika? (Kam greš slovenska energetika?)
Leta 1978 (pred 35 leti) je dr. Novak v intervjuju za Nedeljski dnevnik dejal, da bi potrebovali le 0,6 % slovenske površine, da bi zadostili vsem energetskim potrebam Slovenije leta 2000 – to velja še danes za leto 2020. Od takrat pa do danes se je namreč marsikaj spremenilo. Nova nahajališča plina in tehnologije za pridobivanje nafte so podaljšala življenjsko dobo fosilnih goriv. Slovenska energetska odvisnost ostaja visoka in presega v letu 2011 49 % in to brez jedrskega goriva, stroški za uvoz goriva pa so predstavljali v letu 2011 kar 6,8 % BDP. Ugotavljamo, da se ne izvršuje obveza o zmanjšanju rabe primarne energije 1 % letno do leta 2016 in nadalje do 2020. V letu 2011 predstavljajo uvožena goriva kar 60 % v končni energiji. Prihranek primarne energije v vrednosti 1 % lahko torej dosežemo predvsem na račun zmanjšanja uvoza goriv.
Dobra usmeritev je vsekakor toplotna črpalka s pogonom na zeleno in domačo elektriko. OVE so pogoj za večjo energijsko neodvisnost Slovenije. Proizvodnja elektrike iz OVE pa je primarni pogoj za sonaravni energetski sistem. Biomasa predstavlja osnovno surovino za sintetični dizel, dimetileter, metan in metanol, kot gorivo prihodnosti. Vsekakor bomo privarčevali precej energije tudi z obnovo večstanovanjskih starih zgradb, kar potrjujejo tudi primeri dobre prakse iz tujine. Slovenija ima dovolj naravnih danosti, da si lahko v naslednjem desetletju zagotovi energijsko neodvisnost. Izgradnja novih HE z akumulacijo, izkoriščanje energije vetra in geotermalne energije, izkoriščanje biomase, ki bi se lahko skupaj z organskimi odpadki predelala v sintetični dizel in še nekateri drugi ukrepi, lahko zmanjšajo energijsko odvisnost.
Brez dvoma je vse to ekonomično, kar dokazujejo naslednja dejstva:
– elektriko imamo v celoti domačo – zeleno,
– toplotna zaščita stavb je posel za 10.000 delavcev v obdobju desetih let,
– letni prihranek na uvozu goriva je najmanj 120 mio evrov.
Gradnja hidroelektrarne je vezana v celoti na domači trg. Zaposlimo lahko naslednjih 500 delavcev in najmanj 100 v inženiringu, 100 pa v industrijski opremi. Zelena elektrika omogoča uporabo vseh vrst toplotnih črpalk, kar nadalje zmanjšuje uvoz fosilnih goriv, zlasti nafte – kurilnega olja. Naše aktivnosti moramo torej usmeriti v zmanšanje uporabe uvoženih goriv in v povečanje aktivnosti za zamenjavo fosilnih goriv z OVE. Bistvenega pomena je, da ne pospešujemo sprememb tam, kjer ni domače proizvodnje in zaposlitev.
Direktor g. Henrik Dvoršak – prof. dr. Novak
Direktor g. Dvoršak je v obliki intervjuja postavil prof. dr. Novaku nekaj kratkih vprašanj, vse od njegove aktivnosti v mladih letih pa do današnjih dni. Življenjska in poklicna pot dr. Novaka, poznanega kot »sončni Peter«, je bila zelo razgibana. Obredel je kar precejšen del sveta. Med drugim je raziskoval, kako z dobro izolacijo stavb povečamo izkoristke in zmanjšamo emisijo toplote v okolje. Okolje je treba upravljati, ne pa ga samo ščititi. Beseda je tekla tudi o projektu TEŠ-6, o gradnji termoelektrarn in nuklearnih elektrarn. Seveda sta razpravljala o napačnih odločitvah v preteklosti, ki so botrovale ukinitvi razvojnih oddelkov v podjetjih, o propadanju podjetij in odlivu državnega kapitala v privatne roke. Prof. dr. Novak je podal tudi kritično oceno bolonjskega študija, ki daje naziv dipl. ing. že po treh letih študija, na drugi strani pa imamo medicince, ki študirajo polnih 6 let – zakaj takšne razlike? Današnji doktorati niso niti senca doktoratov nekoč. Poudaril je, da univerza ne sme biti plačana po glavi študenta. Tako imamo veliko število brezposelnih. Navedel je primer, ko se je na eno razpisano mesto poslovne sekretarke prijavilo kar 150 diplomiranih ekonomistov. Upravičeno se lahko vprašamo, kam to vodi.
[nivo_slider source=”post” link=”image” size=”500×300″ limit=”10″ effect=”random” speed=”600″ delay=”3000″]
Dragan Živadinov : KSEVT
Po zaključku predavanj nas je g. Dragan Živadinov popeljal skozi stavbo KSEVT, ki je edinstvena institucija, namenjena kulturizaciji vesolja. KSEVT so odprli septembra lani, 22. decembra 2012 pa je minilo natanko 120 let od rojstva Hermana Potočnika Noordunga, pionirja vesoljskih poletov, ki je napisal knjigo »Problem vožnje po vesolju – raketni motor«, ki velja za eno temeljnih del prve generacije raziskovalcev vesolja. Potočnikov rod izvira po materini strani iz Vitanja. Ogledali smo si razstavo in prisluhnili zanimivemu predavanju g. Živadinova in s tem dobili v vpogled v življenje in delo Hermana Potočnika, v razvoj prvih raketnih tehnologij vesoljske arhitekture, v rešitve za človekovo potovanje v breztežnost, pa tudi v zgodovino Slovencev v vesolju.
Dan je kar prehitro minil. Dobro razpoloženi in polni lepih vtisov smo se poslovili z željo, da se vidimo v prihodnejm letu. Letošnji Dan Weishaupta nam bo ostal v nepozabnem spominu. Nimamo vedno priložnosti, da se srečamo s pionirjem slovenske energetike, ki ga domala pozna širša Slovenija in številni strokovnjaki iz tujine. Prav tako nam ni zmeraj dano, da tako do potankosti spoznamo kulturno središče evropskih tehnologij KSEVT. Seveda pa ne moremo mimo podjetja Weishaupt, kateremu gre pohvala za odlično organizacijo dneva, da smo se res počutili kot posadka na vesoljskem plovilu, kot so zapisali v vabilu.
