Predstavili prvo certificirano pasivno hišo v Sloveniji – Slovenija ima veliko potenciala za razvoj zelene industrije

Maribor, 29. september 2010 – Podjetje Lumar IG, vodilni proizvajalec montažnih pasivnih in nizkoenergijskih objektov, je danes ob prisotnosti Franceta Beravsa, direktorja Eko sklada RS in Janeza Cimpermana, župana Iga, uradno predstavilo prvo certificirano pasivno hišo v Sloveniji. Pasivna hiša, ki jo je podjetje postavilo za našega uspešnega telovadca Mitjo Petkovška, je sestavljena iz popolnoma naravnih materialov, s pomočjo fotovoltaičnih panelov na strehi pa bo proizvedla več energije, kot je bo za svoje delovanje porabila. »Gre za prvo plus energijsko hišo v Sloveniji, ki je dober primer domačega razvoja in znanja ter je dokaz, da lahko tudi v Sloveniji izdelamo kakovostne in energetsko učinkovite montažne objekte. Prav tako pa predstavlja priložnost, da začnemo s pasivnimi gradnjami aktivno zmanjševati emisije ogljikovega dioksida in porabo energije, Slovenijo pa postavimo na zemljevid vodilnih držav z zeleno industrijo,« je dejal Marko Lukić, direktor podjetja Lumar IG d.o.o..

V zadnjem času beležimo hitro rast trga energetsko učinkovitih stavb, saj se ljudje zavedajo, da je gradnja hiše dolgoročna naložba in mora biti narejena kakovostno. »Zato je pomembno, da je hiša zgrajena po najnovejših dognanjih gradbene stroke, saj si le tako lahko zagotovimo, da bo hiša na dolgi rok obvladljiva za uporabnika, obenem pa bo pridobivala na vrednosti. Tako na primer naše pasivne hiše na leto za ogrevanje porabijo približno 100 evrov, medtem ko ljudje za ogrevanje stanovanj plačujejo tudi po 100 in več evrov na mesec,« je dodal Lukić. Za gradnjo nizkoenergijskega in pasivnega objekta je mogoče pridobiti tudi subvencijo Eko sklada RS. »Za gradnjo pasivne hiše iz ekoloških materialov je iz Eko sklada RS predvidenih 125 EUR/m² nepovratne subvencije, v mojem primeru to pomeni 16.600 evrov pomoči države,« dodaja Mitja Petkovšek. »Eko sklad RS je do danes prejel približno 240 vlog za nepovratne finančne spodbude, od tega se jih je kar 30 odstotkov navezovalo na gradnjo pasivnih objektov. To kaže, da so ljudje sprejeli ta način gradnje, naša naloga pa je, da jo še naprej spodbujamo, saj bomo tako lahko pripomogli k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in porabe energije«, je povedal Franc Beravs, direktor Eko slada RS. Po mnenju Lukića so razpisi Eko sklada potrebni, saj spodbujajo gradnjo energetsko učinkovitih objektov, igrajo pomembno vlogo pri osveščanju ljudi, zato si v podjetju podobnih razpisov želijo tudi v prihodnje.

[nggallery id=3]

Pomembno vlogo pri boju s podnebnimi spremembami, varovanjem okolja in osveščanjem ljudi ima tudi Služba Vlade RS za podnebne spremembe. »Z ustanovitvijo Službe Vlade RS za podnebne spremembe v letu 2009 je država pokazala zavedanje pomena  boja proti podnebnim spremembam za prihodnjo blaginjo slovenske družbe. Podnebne spremembe in s tem povezani vremenski pojavi so realnost in predstavljajo eno največjih groženj človeštvu. To smo lahko občutili tudi ob zadnjih poplavah, ki so nas doletele in povzročile veliko škodo. Prav zato si tudi želimo nizkoenergijske in pasivne gradnje, ki lahko veliko doprineseta k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida in porabi energije. Spodbujanje pa prinaša tudi veliko pozitivnih ekonomskih učinkov, saj so takšna podjetja praviloma uspešna in prinašajo številna nova delovna mesta,« je dejal Jernej Stritih, direktor Službe Vlade RS za podnebne spremembe. V letu 2010 Vlada RS pripravlja predlog Zakona o podnebnih spremembah in dolgoročno strategijo, s katerima želi zagotoviti okvir za doseganje tako srednje kot dolgoročnih podnebnih ciljev. »Želimo, da Slovenija postane nizkoogljična družba, ki bo sledila in krepila trajnostni razvoj. Priložnosti in naravnih danosti za to imamo veliko,« je še dodal Stritih.

Okoljska zakonodaja v Sloveniji je izjemno kompleksna, prepletena in medsebojno velikokrat neusklajena. »Vseeno pa me veseli, da je naše sodelovanje z državnimi institucijami na tem področju angažirano in razumsko, konec koncev vsi delamo za naše skupno dobro in za čistejše okolje naših zanamcev. Gospodarstveniki si želimo tesnejšega sodelovanja, enostavnejših rešitev in manj birokratskih preprek pri delovanju zelene industrije,« je dejal Lukić. Meni še, da bi država lahko pomagala s spodbujanjem gradnje energetsko učinkovitih objektov in prenov obstoječega stavbnega fonda, tako, da bi vse objekte v lasti države in so financirani iz javnega denarja gradili po standardu pasivne gradnje.

V podjetju Lumar se zavedajo pomena učinkovite rabe energije in varovanja okolja, zato so svoj razvoj usmerili prav v pasivno gradnjo in obnovo objektov. Vsako hišo Lumar odlikuje odlična toplotna izolacija ovoja, natančna vgradnja kakovostnega stavbnega pohištva in dobra zrakotesnost ovoja, s čimer Lumar zagotavlja energetsko učinkovit dom. Podjetje je za tehnologijo pasivne gradnje kot za končno izvedbo prejelo certifikata Passivhaus Inštituta iz Nemčije, ki potrjujeta izpolnjevanje mednarodnih standardov pasivne gradnje. Certifikat za izvedbo je prejela prav hiša Mitje Petkovška, ki je tako prva certificirana pasivna hiša v Sloveniji. »Prejet certifikat, strokovnost in prilagodljivost potrjujejo odločitev, ki sva jo sprejela z Mojco, ko sva gradnjo najine pasivne hiše zaupala prav podjetju Lumar,« je povedal Petkovšek.