JUB Akademija in ZVKDS – strokovni spletni seminar, 6. maj 2021
Družba JUB je v začetku maja v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije organizirala strokovno srečanje, na katerem je načrtovalcem prenov objektov pod spomeniškim varstvom, zaposlenim na ZVKDS ter profesionalnim izvajalcem zaključnih del v gradbeništvu predstavila inovativne in tehnološko dovršene omete, barve in premaze, primerne za sanacije in vzdrževanje zunanjih in notranjih površin objektov, uvrščenih na seznam kulturne dediščine. Strokovno srečanje je preko Zoom aplikacije spremljalo 55 udeležencev, zaradi zanimive vsebine pa si je posnetek na Facebook JUB Slovenija ogledalo že več kot 15.000 obiskovalcev.
Udeležence strokovnega srečanja je uvodoma najprej nagovorila Damjana Pečnik iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki se kot državna javna služba pri nas že desetletja strokovno ukvarja z ohranjanjem in varstvom kulturne dediščine. Samo v Registru nepremične kulturne dediščine (RKD), ki jo kot uradno zbirko podatkov vodijo na Ministrstvu za kulturo RS, je danes vpisanih skoraj 30.000 enot, med njimi pa je stavb približno polovica. Ker je ustrezno vzdrževanje objektov za ohranjanje dediščine velikega pomena, Zavod konkretne posege pri njihovi sanaciji usmerja z izdajanjem kulturnovarstvenih pogojev in mnenj, s katerimi določa, katere tehnične rešitve so v praksi dopustne in kateri materiali zadoščajo zahtevanim pogojem. Z ustrezno in celovito prenovo varovanih stavb kulturne dediščine se tako prvenstveno izboljšujejo ne le njihovi energetski in okoljski kazalniki, pač pa se občutno podaljšuje tudi njihova življenjska doba.
V družbi JUB si ob sanacijah starejših stavb skladno z načeli trajnostne gradnje nenehno prizadevajo za izboljšanje njihove energetske učinkovitosti, še posebej skrbno pa obravnavajo objekte pod spomeniškim varstvom. Z uporabo tehnološko dovršenih in trajnostnih gradbenih materialov, ki jih ponujajo na trgu, dajejo velik poudarek tako zunanjosti teh objektov kot tudi kakovosti bivanja v notranjih prostorih, kjer sta v ospredju zdravje in udobje uporabnikov. Uporaba sodobnih in izboljšanih paroprepustnih gradbenih materialov ima poleg energetske zaščite objekta velik vpliv tudi na naravno uravnavanje vlage v notranjih prostorih, rešuje probleme preobčutljivosti in alergij, onemogoča razvoj virusov, bakterij in plesni ter nevtralizira vplive zdravju škodljivega formaldehida, ki ga v notranje prostore vnašamo s pohištvom, tekstilom in drugo opremo. Predstavitve posameznih izdelkov in načine njihove uporabe so v okviru JUB Akademije izvajali strokovnjaki iz družbe JUB, na predstavljenih video posnetkih pa so izjave prispevali tudi usposobljeni izvajalci gradbenih del na objektih pod spomeniškim varstvom v Mariboru. Vodja JUB Akademije dr. Iztok Kamenski je udeležencem najprej predstavil JUB-ove osnovne premaze, kot so univerzalni elastomerni premaz nove generacije Revital Primer NG za lasasto razpokane omete ter fine ter grobe podlage, ter premaz Revital Crack Repair za 1,5-mm razpoke pred obnovitvenim barvanjem. JUB sicer za mineralne podlage na objektih priporoča uporabo Akril emulzije, ki predstavlja vezni most med podlago in premazom, vendar pa za objekte pod spomeniškim varstvom akrilna osnova fasadnih barv in zaključnih slojev zaradi svoje zaprte strukture ni primerna. Za vse vrste mineralnih fasadnih površin zato priporočajo izbiro poroznega osnovnega premaza Silicone Primer, saj ta ohranja paroprepustnost podlage, za vse vrste notranjih in zunanjih apnenih in apnenocementnih podlag pa odprti premaz Silicate Primer. Izvajalcem je na voljo še JUKOL Primer za močno vpojne gradbene podlage, kot so beton, vlaknenocementne in mavčnokartonske plošče, porobeton in mavčni ometi, saj izboljšuje in utrjuje vodoodbojnost podlage ter omogoča boljši oprijem.
Tudi za dekorativne sloje in za fasadne barve ter omete je bistvena paroprepustnost, ki je za starejše objekte za razliko od novogradenj zelo pomembna zaradi specifike in določenih karakteristik gradnje. Prav zaradi svoje visoke paroprepustnosti in vodoodbojnosti se na objektih kulturne dediščine z dotrajanimi dekorativnimi ometi in za obdelavo sten iz porobetona uporablja renovirni omet. S to oplemeniteno mikroarmirano fasadno izravnalno maso je mogoče sanirati tako razpokane fasadne kot tudi notranje površine. Udeleženci so si lahko ogledali tudi videoposnetek sanacije starejšega objekta na Gregorčičevi ulici v Mariboru z izjavo glavnega izvajalca del Frančiška Edra, ki je predstavil svoje izkušnje z materiali, ki jih je izbral za sanacijo. Na delu fasade, kjer je odstopal omet, so uporabili sanirne omete za grobo izravnavo površin in premaze za fasade JUBOSAN NHL, primerne za obrizg in za povečanje oprijema, zatem renovirni omet z mrežico in kot zaključnega še silikonski omet, s katerim so skrili nepravilnosti na fasadi. Kamnite portale so sanirali z JUKOL-om, za fino izravnavo površin pa uporabili maltno mešanico JUBOSAN W, izdelano na osnovi cementa, organskih dodatkov ter specialnih mineralnih polnil. Na dveh drugih starejših objektih pod spomeniškim varstvom na Maistrovi ulici so prav tako uporabili JUBOSAN W, ki je izjemno učinkovit tudi za sanacijo s solmi obremenjenih površin, kar vpliva na zmanjšanje toplotne izolativnosti objekta in tudi na nosilnost zidov. Zaradi svoje puhaste strukture so ta material v preteklosti velikokrat uporabljali za ‘krpanje’ zidov, saj visoko porozen material povsem onemogoča kapilarno navzemanje vode, odlikuje ga pa tudi dober oprijem na staro gradbeno tkivo ter ustrezna tlačna trdnost. Med vrhunsko obstojnimi mikroarmiranimi fasadnimi barvami družbe JUB so izvajalcem na voljo Trendcolor, Revitalcolor, Nanocolor, Siliconecolor in Silicatecolor, izbira pa je odvisna od obstoječe podlage ter želja investitorjev.
Prednosti JUPOL Bio apnene notranje zidne barve, ki odlično uravnava vlago v prostorih objektov kulturne dediščine, ter barv JUPOL Bio silicate, JUPOL Clima control in JUPOL Antimicrob, sta v nadaljevanju predstavili mag. Simona Sojar in Eva Štangl, vodja razvojnega področja notranjih izdelkov. Ker omenjene aktivne notranje barve in premazi v notranjih prostorih pomembno izboljšujejo bivalno klimo, sta strokovnjakinji najprej opozorili na dejavnike za naravno uravnavanje vlage ter izpostavili problematiko prekomerne vlažnosti na zidnih površinah, kjer se pojavljajo plesen ter težave z razraščanjem bakterij in virusov, ter predstavili JUB-ove barve za reševanje preobčutljivosti in alergij na konzervanse. Posebno pozornost sta posvetili rešitvam za nevtralizacijo zdravju škodljivih vplivov vgrajenih gradbenih materialov oz. elementov stanovanjske opreme, kot so talne obloge in pohištvo. Opozorili sta, da je pravilna izbira materialov za zaključne sloje v notranjih prostorih ključna, v ospredju za objekte pod spomeniškim varstvom pa so predvsem njihova paroprepustnost, pokrivnost in oprijem na podlago. S pravilno izvedbo se je mogoče izogniti plesnim, bakterijam in virusom na zidnih površinah, pa tudi toplotnim mostovom, ki nastajajo na problematičnih notranjih stenskih površinah v slabo izoliranih ali vlagi bolj izpostavljenih stavbah. JUB-ovi strokovnjaki zato tudi v objektih, ki so pod spomeniškim varstvom, opravljajo ustrezne meritve vlage in temperature zraka, pozorni pa so tudi na organske snovi in prašne delce, ki se odlagajo na stropnih in stenskih površinah. Običajno je v notranjih prostorih pomanjkljivo tudi prezračevanje, kar dodatno negativno vpliva na bivanjsko klimo.
fotografije: arhiv JUB
